-
1 isthmus
['isməs](a narrow strip of land joining two larger pieces: the Isthmus of Panama.) zemeljska ožina* * *[ísməs]nounzemeljska ožina; anatomy & zoology & botany ozek spajalen organ ali del; medicine zožitev -
2 asphalt
['æsfælt, ]( American[) -fo:lt]noun, adjective((of) a mixture containing tar, used to make roads, pavements etc: The workmen are laying asphalt; an asphalt playground.) asfalt* * *I [aesfəlt]nounasfalt, zemeljska smolaasphalt coat, asphalt paving — asfaltna plastII [aesfəlt]transitive verbasfaltirati -
3 axis
['æksis]plural - axes; noun1) (the real or imaginary line on which a thing turns (as the axis of the earth, from North Pole to South Pole, around which the earth turns).) os2) (a fixed line used as a reference, as in a graph: He plotted the temperatures on the horizontal axis.) os* * *plural axes [aeksis, aeksi:z]noun osvertical axis geometry višina -
4 bitumen
['bitjumin]noun (a black, sticky substance obtained from petroleum.) bitumen* * *[bítjumin]nounmineralogy zemeljska smola, asfalt, bitumen -
5 hard pan
[há:dpæn]nounAmerican geology trda zemeljska plast, trda tla, trda podlaga; figuratively podlaga, jedro -
6 mephitis
[mefáitis]nounškodljiva (zemeljska) izparina, zatohlina, strupen smrad -
7 pitch
I 1. [pi ] verb1) (to set up (a tent or camp): They pitched their tent in the field.) postaviti2) (to throw: He pitched the stone into the river.) vreči3) (to (cause to) fall heavily: He pitched forward.) pasti4) ((of a ship) to rise and fall violently: The boat pitched up and down on the rough sea.) zibati se5) (to set (a note or tune) at a particular level: He pitched the tune too high for my voice.) intonirati2. noun1) (the field or ground for certain games: a cricket-pitch; a football pitch.) igrišče2) (the degree of highness or lowness of a musical note, voice etc.) višina tona3) (an extreme point or intensity: His anger reached such a pitch that he hit her.) stopnja4) (the part of a street etc where a street-seller or entertainer works: He has a pitch on the High Street.) stojnica5) (the act of pitching or throwing or the distance something is pitched: That was a long pitch.) met6) ((of a ship) the act of pitching.) zibanje (ladje)•- - pitched- pitcher
- pitched battle
- pitchfork II [pi ] noun(a thick black substance obtained from tar: as black as pitch.) katran- pitch-dark* * *I [pič]nounmineralogy smola (zemeljska), katran; botany drevesna smolaII [pič]transitive verbsmoliti, namazati s smolo, katraniziratiIII [pič]nounmet (žoge), lučaj (balinske krogle), metanje; nautical zibanje ladje; nagnjenost, strmec, strmina (strehe); višina, stopnja; music višina tona, uglašenost (glasbila); figuratively (najvišja ali najnižja) točka, najvišja stopnja, vrh, vrhunec; British English stojnica (uličnega prodajalca); economy ponudba blaga na tržišču; American slang hvalisanje blaga, reklamni oglas; American slang čenče, blebetanje; sport igrišče, (kriket) polje med vrati; razmak med luknjicami (na filmu), razmak med žlebiči (na gramofonski plošči)pitch level — višina tona, glasuto queer s.o.'s pitch — prekrižati komu načrteAmerican slang I get the pitch — razumemslang what's the pitch? — kaj se godi?IV [pič]1.transitive verbpostaviti (tabor, šotor, stojnico); zabiti, zasaditi (kole itd.); metati, vreči, zalučati (žogo, kovance itd.); naložiti (seno z vilami); postaviti v bojni red; določiti (po višini, vrednosti); (govor itd.) uglasiti, prilagoditi (on čemu); izraziti na poseben način, s posebnim stilom; music uglasiti (glasbilo), intonirati (pesem); sport meriti na cilj, zamahniti; figuratively usmeriti (misli; toward k); nasuti (cesto), tlakovati, asfaltirati; določiti adut (pri začetku igre); ponuditi, razstaviti, hvaliti blago; slang pripovedovati, izblebetati;2.intransitive verbpasti kakor dolg in širok; nautical zibati se (ladja); sport podati žogo metalcu, metati; nagniti se (streha); utaboriti seto pitch a story — pripovedovati laži, debele tvesti, izmisliti si zgodbofiguratively to pitch one's tent — naseliti seto pitch a yarn — debele tvesti, pripovedovati neverjetno zgodbo -
8 slime
(thin, slippery mud or other matter that is soft, sticky and half-liquid: There was a layer of slime at the bottom of the pond.) mulj- slimy- sliminess* * *[sláim]1.nounmulj, glen, (rečno, jezersko) blato; sluz; (polževa) slina; (redko) asfalt, zemeljska smola; figuratively umazanost, podlost;2.transitive verb & intransitive verbpokriti (kaj) s sluzom (zlasti kača plen, ki ga požira), z blatom; zaviti v sluz; slang izvleči se, zmuzniti se (away, past, through proč, mimo, skozi), biti kot jegulja (jeguljast) -
9 south
1. noun1) (the direction to the right of a person facing the rising sun, or any part of the earth lying in that direction: He stood facing towards the south; She lives in the south of France.) jug2) (one of the four main points of the compass.) jug2. adjective1) (in the south: She works on the south coast.) južni2) (from the direction of the south: a south wind.) južni3. adverb(towards the south: This window faces south.) proti jugu- southern
- southerner
- southernmost
- southward
- southwards
- southward
- southbound
- south-east / south-west 4. adjective1) (in the south-east or south-west: the south-east coast.) jugovzhoden; jugozahoden2) (from the direction of the south-east or south-west: a south-east wind.) jugovzhodni; jugozahodni5. adverb(towards the south-east or south-west: The gateway faces south-west.) proti jugovzhodu; proti jugozahodu- south-eastern / south-western
- the South Pole* * *I [sáum]1.nounjug, južna zemeljska polobla (poluta); južni del česa; poetically južni veterdue south — proti jugu, ki gre (vozi) proti juguthe South American del ZDA južno od Pensilvanije in reke Ohio; južni predeli (kraji)the Solid South American južne države ZDA, ki dosledno glasujejo za demokratskega kandidata;2.adjectivejužni; ki gleda na jug, ki prihaja z jugathe wind was south — veter je pihal od juga;3.adverbproti jugu, z jugaII [sáum]intransitive verbiti ali peljati se proti jugu; astronomy (o luni) kulminirati -
10 strait
[streit]1) ((often in plural) a narrow strip of sea between two pieces of land: the straits of Gibraltar; the Bering Strait.) ožina2) ((in plural) difficulty; (financial) need.) škripci•- strait-laced* * *[stréit]1.adjective ( straitly adverb)ozek, utesnjen, tesen, zaprt; figuratively strog, strikten, trd, točen; težaven, mučen; omejen, pičel;2.noun(večinoma plural)ožina; plural stiska, škripci, težave; (redko) zemeljska ožina; obsolete ozek prehod, ozko mestothe Straits British English (prej) Gibraltarska ožina, (sedaj) Malajska ožina -
11 terrene
[terí:n]1.adjectivezemeljski; (po)sveten;2.nounzemlja, tla, zemeljska površina -
12 terrestrial
[tiréstriəl]1.adjective ( terrestrially adverb)zemeljski, kópen, suhozemski, suhozemen; ki živi na kopnem; (po)sveten;2.nounZemijan; smrtnikterrestrials plural suhozemne, kopenske živali -
13 till
I [til] preposition, conjunction(to the time of or when: I'll wait till six o'clock; Go on till you reach the station.) do; dokler neII [til] noun((in a shop etc) a container or drawer in which money is put and registered.) ročna blagajna* * *I [til]1.prepositiondo (časovno)till evening (next Sunday, death) — do večera (prihodnje nedelje, smrti)till then — dotlej, do takrattill due economy do zapadlosti (dospelosti, plačljivosti);2.conjunctiondokler ne; toliko časa, dawait till I return — počakaj, dokler se ne vrnemwait till he has flnished — počakajte, dokler ne (da) bo on končalhe did not come till he was called for — prišel je šele, ko so ga poklicaliII [tilə]nounmizni predal (za denar); (ročna) blagajna (v prodajalnah)till money economy stanje blagajne, ročna blagajnaIII [til]nounzmes ilovice in peska; trda glinasta zemeljska zmesIV [til]transitive verb & intransitive verbobdelovati zemljo, orati -
14 umber
I [ʌmbə]1.nounumbra, rjava, mangan vsebujoča zemeljska barvaburnt umber — žgana umbra;2.adjectivetemnorjav;3.transitive verbtemnorjavo ali z umbro pobarvatiII [ʌmbə]noun(riba) lipan -
15 umbra
plural umbrae [ʌmbrə, -bri:]noun senca; astronomy zemeljska, mesečeva senca; temnejši del sončne pege; senca, duh, prikazen; nepovabljen gost, ki ga pripelje kak drug gost (v starem Rimu) -
16 underground
1. adjective(below the surface of the ground: underground railways; underground streams.) podzemeljski2. adverb1) ((to a position) under the surface of the ground: Rabbits live underground.) pod zemljo2) (into hiding: He will go underground if the police start looking for him.) v ilegali3. noun((American subway) an underground railway: She hates travelling by/on the underground.) podzemeljska železnica* * *I [ʌndəgraund]1.adjectivepodzemeljski, podtalen, talen; mineralogy (ki je) v rovu; figuratively tajen, skriven, ilegalenunderground engineering — (pod)zemeljska tehnična dela, talna gradnjaunderground water — talna voda;2.nounpodzemeljski prostor; podzemeljska železnicathe underground — tajno (ilegalno, revolucionarno, odporniško) gibanjeII [ʌndəgráund]adverbpod zemljo; v podzemeljski železnici; figuratively tajno, skrivaj; politics ilegalno -
17 upper world
[ʌpəwə:ld]nounzemlja, zemeljska površina (kot življenjski prostor) -
18 wold
[wóuld]nounvisoka planota, višavje; odprta, širna zemeljska površina; obsolete gozd -
19 work
[wə:k] 1. noun1) (effort made in order to achieve or make something: He has done a lot of work on this project) delo2) (employment: I cannot find work in this town.) delo3) (a task or tasks; the thing that one is working on: Please clear your work off the table.) delo4) (a painting, book, piece of music etc: the works of Van Gogh / Shakespeare/Mozart; This work was composed in 1816.) delo5) (the product or result of a person's labours: His work has shown a great improvement lately.) delo6) (one's place of employment: He left (his) work at 5.30 p.m.; I don't think I'll go to work tomorrow.) delo2. verb1) (to (cause to) make efforts in order to achieve or make something: She works at the factory three days a week; He works his employees very hard; I've been working on/at a new project.) delati; priganjati k delu2) (to be employed: Are you working just now?) delati3) (to (cause to) operate (in the correct way): He has no idea how that machine works / how to work that machine; That machine doesn't/won't work, but this one's working.) delovati; upravljati4) (to be practicable and/or successful: If my scheme works, we'll be rich!) delovati5) (to make (one's way) slowly and carefully with effort or difficulty: She worked her way up the rock face.) s težavo napredovati6) (to get into, or put into, a stated condition or position, slowly and gradually: The wheel worked loose.) postajati bolj in bolj7) (to make by craftsmanship: The ornaments had been worked in gold.) izdelati•- - work- workable
- worker
- works 3. noun plural1) (the mechanism (of a watch, clock etc): The works are all rusted.) mehanizem2) (deeds, actions etc: She's devoted her life to good works.) dela•- work-box
- workbook
- workforce
- working class
- working day
- work-day
- working hours
- working-party
- work-party
- working week
- workman
- workmanlike
- workmanship
- workmate
- workout
- workshop
- at work
- get/set to work
- go to work on
- have one's work cut out
- in working order
- out of work
- work of art
- work off
- work out
- work up
- work up to
- work wonders* * *I [wə:k]noun(telesno ali duševno) delo; ukvarjanje, ustvarjanje, dejavnost; posel, zaposlitev; naloga; (žensko) ročno delo; delovni proces, rezultat dela, proizvod, izdelek; izdelava, obdelava, način izdelave; delovna sposobnost; težak posel, trud, muka; pogon (stroja); plural stavbna dela, stavbišče; javna dela; military utrdbe, utrdbena dela; (singular construction) tovarna, fabrika, obrat, delavnica; talilnica, livarna; technical mehanizem, gonilo, kolesje, zobčasti prenos; plural religion dobra delain work — zaposlen; (ki je) v pogonu (obratu)out of work — brez dela, brezposeln, nezaposlena work of art — umetniško delo, umetninaearth works architecture zemeljska delairon works — talilnica železa, železarnaout works architecture zunanja delaupper works nautical nadvodni del ladje; vrhnja gradba, deli ladje nad zgornjo palubowood works — lesena konstrukcija, leseni deli hiše, leseni predmetito be out of work — biti brez dela, biti brezposelnto be at work — delati, delovati, funkcioniratiit's all in the day's work — to ni (prav) nič nenavadnega, to je normalno, to je del (vsako)-dnevnega delato give s.o. the works American colloquially ozmerjati, premlatiti kogato get ( —ali to set) to work — lotiti se dela, začeti delatito make sad work of it figuratively vse uničitito make short ( —ali quick) work of — hitro opraviti z, hitro obvladatiII() [wə:k]1.transitive verbdelati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati; poetically umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo); commerce poslovati, poslovno potovati (po nekem področju); slang prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati; mathematics izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga); slang prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, gonitito work o.s. to death — ubi(ja)ti se z delom, garatito work o.s. into s.o.'s favour — pridobiti si naklonjenost kake osebeto work o.s. into a rage — pobesnetito work a change — izvršiti, povzročiti spremembocan you work the screw loose? — lahko zrahljate vijak?to work a slave to death — do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delomservants are not worked now as they were formerly — od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekočit is a good scheme, but can you work it? — to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?to work one's passage nautical zaslužiti svoj prevoz z delomto work one's social relations in business — izkoriščati svoje družabne zveze poslovno;2.intransitive verbdelati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati; nautical križariti; besneti, biti razburkan (morje); figuratively krčevito delatiI tried but it did not work — poskušal sem, a ni se mi posrečiloto work loose — zrahljati se (vijak itd.)that won't work with me — to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni);
См. также в других словарях:
zêmeljski — tudi zémeljski a o [mǝl] prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na zemljo: zemeljski polmer; zemeljska površina; proučevati zemeljsko zgodovino; zemeljsko središče / zemeljski ugrez / zemeljski plin naravni plin v nahajališčih nafte in premoga / zemeljska… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kôpno — tudi kópno a s (ō; ọ̑) navadno s prilastkom zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; kopno: pripluli so do pustega kopna tudi kópno ega s (ō; ọ̑) 1. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje: ladja se je bližala kopnemu; s kopnega je pihal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kopnína — e ž (ȋ) knjiž. 1. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; kopno: daleč na obzorju se je že videla kopnina; veter je vel z morja na kopnino 2. zemeljska površina, na kateri je skopnel sneg; kopno: grebene je pokrival sneg, po dolini pa se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
meridián — a m (ȃ) geogr. umišljen polkrog na zemeljski površini, ki povezuje (zemeljska) pola; poldnevnik: ti dve točki ležita na istem meridianu / greenwiški meridian ki gre skozi Greenwich in je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine; krajevni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pól — a m (ọ̑) 1. geogr., navadno v zvezi zemeljski pol točka na zemeljski površini, skozi katero gre zemeljska os, (zemeljski) tečaj: povezati zemeljska pola z umišljenim polkrogom; področje okrog zemeljskega pola / južni, severni pol 2. elektr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skórja — e ž (ọ̄) 1. zunanja plast lubja, sestavljena iz odmrlega tkiva: ostrgati skorjo z debla, vej; gladka, hrapava, razpokana skorja; hrastova, smrekova skorja; skorja, porasla z lišajem, mahom; roke ima trde in raskave kot hrastova skorja / lupiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bitúmen — a tudi mna m (ú) zmes naravnih ali industrijsko pridobljenih ogljikovodikovih spojin: pri gradnji cestišč uporabljajo bitumen; obliti zid z bitumenom / naravni bitumen zemeljska smola … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezrúden — dna o prid. (ū) knjiž., redko ki je brez rude: brezrudna zemeljska plast … Slovar slovenskega knjižnega jezika
duplína — e ž (í) z vseh ali z več strani zaprt prazen prostor; votlina: pred duplino se je zbrala množica ljudi; skalna, zemeljska duplina ♦ anat. trebušna, ustna duplina // votlina v deblu: ptiči gnezdijo v duplinah; drevesna duplina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ístmus — a in ístem tma m (ȋ; ȋ) geogr. ozek pas kopnega med dvema morjema; medmorje, zemeljska ožina: čez istmus so naredili prekop / korintski istmus … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kámen — mna m (á) 1. trdna snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja: kamen se drobi, se kruši, razpoka; dež izpira kamen; oster, trd kamen; kamen in pesek; gluh kakor kamen popolnoma gluh; molči kot kamen; mrtev kot kamen / izklesati (kip) iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika